Projekt in izvedba Ureditve Slovenske ulice, Trga zmage in Luthrovega drevoreda v Murski Soboti, avtorjev Mateja Blenkuša, Darje Matjašec, Nejca Florjanca, Primoža Žitnika, Dominika Košaka in Grega Valenčiča (2022)
Projekt in izvedba ureditev Slovenske Ulice, Trga Zmage in Luthrovega drevoreda izhaja iz javnega natečaja za urbanistično, arhitekturno in kajinskoarhitekturno urejanje odprtih javnih površin mestnega središča Murske sobote, ki ga je organiziral ZAPS leta 2016. Predlog za priznanje je na omenjenem natečaju prejel prvo nagrado. Nominirane ureditve zavzemajo manjše območje, kot je bilo obravnavano v natečaju, saj se ureditve izvajajo fazno, skladno s pridobivanjem namenskih sredstev občine.
Ureditve želijo mestno jedro Murske Sobote poenotiti, ozeleniti in narediti pešcu bolj prijaznega. Prva faza, prenova parka Trg zmage in Luthrovega drevoreda, izpostavlja eno pomembnejših geometrijskih osi v Murski Soboto, to je povezavo med Soboškim gradom in Luteransko cerkvijo. Prenova parka izkazuje spoštovanje in priznavanje predhodne zasnove arhitekta Ferija Novaka, predvsem z ohranjanjem osrednje elipse okoli spomenika ter zadržano novo zasaditvijo. Druga faza ureditve se osredotoča na spomeniško zaščiteno Slovensko ulico, ki mestno jedro s transparentno zasaditvijo gledičij v dvoredni in domiselno členjen drevored likovno odpira, vzpostavlja merilo človeka (pešca) in odstira kakovostno arhitekturo urbanega središča Murske Sobote.
Izvedba projekta v slovensko prakso urejanja in oblikovanja zunanjih površin vnaša tudi nekaj tehničnih inovacij, kot je recimo ena prvih implementacij poroznega betona kot končnega tlaka, recikliranje na lokaciji obstoječih tlakov iz pohorskega tonalita, uporaba Stockholmskega sistema priprave tal za sajenje dreves, sidranje dreves z jeklenimi sidri v drevesni grudi in namestitev zalivalnih vreč v javne drevorede. V pričakovanju zaprtja Slovenske ceste za promet, je ureditev zasnovana dolgoročno, tako da ob odločitvi za opustitev motornega prometa ne bodo potrebni novi posegi.
Navedeni vidiki so bili prepoznani kot pomembni za razvoj krajinske arhitekture tako v slogovnem kot tehničnem vidiku. Pozitivni učinki v prostoru so že vidni, predvsem z zaprtjem nekaterih ulic za promet ter favoriziranjem pešca pred prej dominantnimi motornimi vozili, vzpostavljanje prepoznavne in povezane podobe mestnega središča pa prispeva k prepoznavnosti Murske Sobote, o čemer pričajo tudi medijske objave o projektu.